Žrtvovanje ljudi
Znano je, da so svoje čase pri plemenu Sakalava na zahodu Madagaskarja ubili mlada dekleta, jim odrezali dojke in z njimi premazali umrlega kralja. Trupla deklet so dali kralju za »posteljo«. Nekatere sakalavske skupine so ob smrti kralja žrtvovale mlada dekleta ali ženske, ki pa so morale s tem soglašati. Preden so jo ubili, so jo oblekli v njena najlepša oblačila in jih okitili z najlepšim nakitom.
Njen grob so skopali poleg kraljevega na zahodni strani. Žrtev je stopila do groba, dvignila roke in rekla: »Sledila bom svojemu gospodarju. Nihče me ne sili, to delam prostovoljno, kajti to je navada naših prednikov. Naj moji starši in moji potomci živijo srečno in veselo v kraljestvu koezy, o Zanahary!« Za tem se je ulegla in nekdo izmed moških iz njene skupine ji je z posebnim srebrnim nožem (meso-faly) prerezal vrat. Kri so prestregli in z njo namazali vrata na kraljevi grobnici imenovana milalio. Sakalavci so imeli tudi navado, da so ob prvem britju kralja ubili častitljivega starca, ki je bil znan po svojem pogumu. V starčevi krvi si je mladi kralj namočil britev. Nekatera plemena so žrtvovala prvorojence. Pozna pa se še svojevrsten pojav, ki je vreden omembe: nekateri so poznali pravilo, da je nekdo izmed kraljeve družine, kadar je bil kralj hudo bolan, vzel poseben nož, ki je bil namenjen samo temu opravilu, in ga ponesel pred kraljeve oči. Če se kralj ni odzval, so mu prerezali vrat.
Matija Nared
