Izvor žrtvovanja
»Ljudje in govedo bi morali skupaj dobiti od Boga zdravilo, ki izničuje vse prepovedi, vse napake in bolezni. Toda voli, ki so prišli prvi, so popili tudi človekov del. Zaradi tega je Bog dovolil, da ljudje vzamejo za zdravilo volovsko življenje. Govedo je kaznovano zaradi svoje požrešnosti.
Bilo pa je tako: Nihče izmed ljudi ni smel ubiti vola ali mu prerezati vratu, razen Zanaharija – stvarnika, ki je vola ustvaril. Samo Zanahary je lahko ubil vola. V tistih časih človek ni imel prepovedi, katere bi moral spoštovati, niti ni imel greha, katerega bi se moral očistiti.
V teh prvih časih je Bog dal poklicati ljudi in govedo k sebi. Zaradi tega tudi govorimo o »srečanju Človeka in Vola«. Torej, ko jih je poklical k sebi, so se prvo predstavili voli. Bog je rekel volom, ki so prišli prvi, sledeče: »Poklicati sem vas dal, da bi vam dal zdravilo: pijte to zdravilo in nihče izmed ljudi vas nikoli ne bo ubil, ampak samo jaz, vaš gospod, ki sem vas ustvaril, in ne boste imeli niti prepovedi, niti grehov. Tukaj je vaš del.« Potem pa je vprašal vole, kje so ljudje. Le ti so odgovorili, da so ljudje ostali zadaj.
»Ne morem jih čakati,« je rekel Bog. »Tukaj je njihov del,« je rekel volom. »Če bodo popili njihov del, ne bodo imeli prepovedi, niti ne bodo imeli grehov, kajti to zdravilo jih bo odstranilo. Ne dotikajte se njihovega dela, kajti drugače se bo nesreča zvrnila nad vas. Vi imate svoj delež, človekov delež pa pustite pri miru, da ga bodo našli, ko bodo prišli.«
»Dobro,« so odgovorili voli.
Takoj potem, ko je Bog odšel, pa so se začeli pretvarjati, da so žejni: »Gorimo od žeje, torej …« In pojedli so človekov delež skupaj z zavojem, v katerem je bilo zdravilo!
Kmalu za tem so prišli ljudje: »Zakaj nas je Bog dal poklicati?«
»Bog nam je dal zdravilo, da bi nas nihče ne ubil razen njega samega in da bi mi voli ne imeli nobenega greha. Tudi za vas je dal takšno zdravilo, da tudi vi ne bi imeli nobenega greha in nobene prepovedi. Toda mi vas nismo mogli čakati, bili smo žejni in smo popili vaš del. Tako je to bilo.«
»To je potem naš človeški delež?« so vprašali ljudje.
»Da.«
»Dobro, počakali bomo, da se vrne Bog. Vi ste namreč že dobili svoj del, potem pa ste pojedli še našega!« so rekli ljudje in počakali, dokler ni prišel Bog.
»Kaj se je zgodilo tukaj?« je vprašal Bog ob svojem prihodu.
»Kaj se je zgodilo? Voli so nam pojedli zdravila! Zato te čakamo. Mi nimamo nič. Kaj boš rekel na to ti, Bog, ki si določil, da se mora zdravilo razdeliti?«
»Prav,« je rekel Bog. »Imeli so svoj del, potem pa so pojedli še vašega. Dobili bodo to, kar so iskali, kajti prepovedal sem jim in jim jasno rekel: 'Če se boste dotaknili drugega dela, bo nesreča prišla nad vas.' In vi, ljudje, kadar boste imeli mrzlico, kadar boste zagrešili incest, kadar boste bolni, ali kadar boste umrli, ne boste mogli ozdraveti, ne da bi vzeli življenja govedu, kajti vaš del zdravila je v njih.«
To je prekletstvo, ki ga je Bog izrekel nad govedom. Sami so iskali svojo nesrečo. In kakor je rekel Bog, kadar imamo mrzlico ali če se nesreče ne da ozdraviti, je potrebno žrtvovati vola, vzeti jetra in file, kajti v teh delih se najde zdravilo, katerega so pili.
To je zgodba o žrtvovanju. In če se ne moremo znebiti slabega, ki nas je zadelo, je potrebno ubiti vola; enako je potrebno ubiti vola, kadar kdo zagreši incest ali kadar je kdo bolan. To je zgodovina žrtvovanja, katero poznamo in katero zgodovino so prenašali naši predniki iz roda v rod vse do današnjih dni.«
***
Zgodba pa odstrinja še nekaj: brez te napake bi bili ljudje kakor govedo. Bili bi brez vseh prepovedi, tudi brez glavne prepovedi, ki je prepoved incesta. Ljudje bi bili kakor biki, ki, ko pridejo do moči, naskočijo tudi svojo mater. Spoštovanje tabuja incesta se izkaže kakor ključni pogoj, ki vzpostavlja, da je človek sploh človek. V tem duhu lahko tudi rečemo, da je tisti, ki zakrivi incest, ni več človek ampak žival. (Matija Nared)
