Zdravstvo
»Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del." (Jak 2, 15-18)
Nemogoče je ugajati Bogu brez spoštovanja drugih ljudi, še posebej najbolj zapuščenih in potrebnih. Ve pa se tudi, katera je prva zapoved krščanstva. Temeljno za pojmovanje ljubezni v krščanstvu pa so dobra dela; konkretneje: spolnjevanje postave ljubezni. »Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.« (1Jn 3,18)
Malgaško zdravstvo je "samoplačniško". In ker je otok v veliki revščini, so temu primerne tudi zdravstvene usluge in zmožnost plačevanja teh uslug. Poudariti je potrebno, da je vrednost zdravil katere se dobi na Madagaskarju primerljiva z evropskimi cenami ali s cenami na drugih svetovnih trgih, vsekakor pa ni primerljiv z drugimi evropskimi državami tudi prihodek ... Zdravniki nimajo niti najosnovnejše opreme. En zdravnik je zadolžen za približno 25ooo ljudi!
Na misijonu v Matangi pomagamo ljudem predvsem z zdravili, z urgentnimi prevozi bolnikov v bolnišnico, z plačevanjem operacij tistim, ki si sami ne morejo plačati, ...
Zdravila so zelo draga. Za zmerno ceno se jih lahko dobi le v glavnem mestu, ki je iz matanških krajev oddaljeno celih 800 kilometrov. Veliko zdravil se najbolj potrebnim podari zastonj. Drugače pa se jih plačuje po nizki zmerni ceni.
Naša želja je tudi, da bi vzpostavili pravi dispanzer z zdravnikom in medicinsko sestro, ki bi bila lahko v primernih prostorih na razpolago ljudem. Trenutno je vse še v fazi priprav. Začeli pa smo že s šolanjem medicinske sestre iz vrst redovnic, ki delujejo v Matangi, katera bi kasneje prevzela skrb za dispanzer.
Kako potreben je zdravnik in koliko dobrega lahko naredi, smo se prepričali predvsem v obdobju lakote leta 2005, ko nam je na pomoč priskočila Petra Pohar, sedaj poročena Lorber iz Selc na Gorenjskem.
Tukaj si lahko preberete interviju z Petro, ki so ga naredili pri Gorenjskem glasu.
Več o našem delu:
